Davčne novosti iz zakona za uravnoteženje javnih financ

V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 40, je bil 30. maja 2012 objavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ . Zakon je stopil v veljavo 31.05.2012.

Glede na to, da gre za zelo obsežen zakon, ki spreminja oziroma posega v 39 različnih zakonov in vsebuje 251 členov, vam v nadaljevanju predstavljamo le spremembe, ki se nanašajo na področje davkov.

Tako so davki oziroma davčni predpisi, ki se spreminjajo, omenjeni v naslednjih členih:

3., 49., 118. do 127., 133. do 140., 189. do 196., 198., 199., 237. do 241 in 244. člen.

ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (URL št. 50/06 in 87/11)

Z 49. členom zakona se spreminja 11. člen zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin:

(1)   Vlada na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja iz devetega odstavka prejšnjega člena sprejme predpis o določitvi modelov vrednotenja.

(2)   Po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, lastnike nepremičnin z obvestilom objavo na spletu seznani o končnem izračunu vrednosti nepremičnin. Seznanitev s končnim izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri tem organu.

(3)   Obvestilo o končnem izračunu vrednosti nepremičnine vsebuje:

1. podatke o identifikacijskih oznakah zemljišč, stavb in delov stavb,

2. podatke o uporabljenih modelih vrednotenja nepremičnin in

3. podatek o končni izračunani vrednosti nepremičnine.

(4)   Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka ni ugovora. Zoper končno izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora. Končna izračunana vrednost nepremičnine se po uveljavitvi tega predpisa iz prvega odstavka tega člena lahko spremeni le, če se v skladu s predpisi , ki urejajo evidentiranje nepremičnin, spremenijo podatki o nepremičnini v registru nepremičnin.

Navedeno pomeni, da se bodo za ugotavljanje vrednosti nepremičnin upoštevale le vrednosti, ki bodo objavljene na spletni strani ministrstva in zoper izračun te vrednosti ni ugovora.

ZAKON O DOHODNINI (URL št. 13/11, 24/12 in 30/12)

V zakonu o dohodnini je prišlo do dveh bistvenih sprememb, ki stopita v veljavo 1. januarja 2013, in to:

  • Sprememba dohodninske lestvice iz 122. člena zakona o dohodnini,      pri kateri so povišani zneski za prehod iz enega davčnega razreda v drugi      davčni razred, kot začasni ukrep pa je za leto 2013 in 2014 uveden še      četrti dohodninski razred z davčno stopnjo 50%

 

 če znaša neto letna                              znaša dohodnina v eurih

   davčna osnova v

        eurih

-------------------------------------------------------------------------------------------

      nad          do

------------------------------------------------------------------------------------------

     7.841                                         16 %

-----------------------------------------------------------------------------------------

     7.841    18.534        1.254,56 + 27 %    nad      7.841

   --------------------------------------------------------------------------------------

    18.534    69.313       4.141,67 + 41 %    nad      18.534.

----------------------------------------------------------------------------------------

    69.313                     24.961,06 + 50%    nad      69.313

 

  • Povišana stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala (obresti,      dividende in dobiček iz kapitala) s sedaj veljavnih 20% na 25%.

To pomeni, da bodo vsa izplačila na dohodek iz kapitala, ki bodo izvršena do 31.12.2012, obdavčena z 20%.

ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV (URL št. 65/08)

V zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov je prišlo do povišanja stopnje davka iz prvega odstavka 14. člena in to z 20% na 25%, ki se bo prvič uporabljala za dobičke, dosežene od 01. januarja 2013.

ZAKON O DAVKU NA VODNA PLOVILA (URL št.117/06)

S sprejetimi spremembami se uvaja, poleg obstoječega davka na vodna plovila, še dodatni davek na vodna plovila. Oba davka se plačujeta od plovil daljših od petih metrov, katerih lastniki so rezidenti R Slovenije in izpolnjujejo pogoje za vpis v evidence plovil, določene z zakonom.

 

ZAKON O DAVKU NA MOTORNA VOZILA (URL 52/99, 2/04, 47/06 in 9/10)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek.

Dodatni davek se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim odstavkom 6. člena tega zakona.

Dodatni davek za motorna vozila se prvič odmeri 1. julija 2012.

Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in znaša:

+----------------------------------------+--------------------------------

|          Prostornina motorja           |   Stopnja dodatnega       |

|                (v cm3)                        |         davka                      |

                                                         (%) od davčne osnove  |

+--------------------+--------------------------------------------------------

|         Od         |        Do               |                                          |

+--------------------+-------------------+-----------------------------------

|                      |       2.499            |           0                              |

+--------------------+-------------------+-----------------------------------

|       2.500        |       2.999         |           8                              |

+--------------------+-------------------+-----------------------------------

|       3.000        |       3.499        |          10                              |

+--------------------+-------------------+-----------------------------------

|       3.500        |       3.999       |          13                              |

+--------------------+-------------------+-----------------------------------

|       4.000        |                      |          16                               |

+--------------------+-------------------+----------------------------------

Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša:

+----------------------------------------+--------------------------------

|          Prostornina motorja           |   Stopnja dodatnega       |

|                (v cm3)                        |         davka                      |

                                                         (%) od davčne osnove 

-------------------------------------------------------------------------------

|

|         Od         |        Do         |                                              |

+--------------------+-------------------+---------------------------------

|                    |        999         |           0                                   |

+--------------------+-------------------+---------------------------------

|       1.000        |                   |           5                                   |

+--------------------+-------------------+---------------------------------

Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih vprašanj postopka se smiselno upoštevajo 7. do 10. člen in 14. člen tega zakona.

Davčni zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem členom.«.

 

DAVEK NA DOBIČEK ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ

Ta davek je kot trajni ukrep uveden kot protišpekulativna dajatev na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišč iz praviloma kmetijske rabe v zemljišče za gradnjo stavb. Namen uvedbe tega davka je bil, da se ob prodaji zemljišča za gradnjo stavb z obdavčitvijo pobere del dobička, h kateremu lastnik ni prispeval s svojimi vlaganji, ampak je to rezultat prostorskega načrtovanja lokalnih skupnosti. Posebej se želi s to spremembo z obdavčenjem zajeti dobičke, ki so rezultat špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč ob koriščenju informacij o načrtovanih spremembah občinskih prostorskih aktov.

Pri ugotavljanju davčne obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč od dneva uveljavitve tega zakona dalje, ne glede na to, kdaj je bilo zemljišče pridobljeno ali kdaj je prišlo do spremembe namembnosti.

Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča.

Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Kot stroški pridobitve oziroma stroški odsvojitve se štejejo stroški, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, priznajo kot stroški odsvojitve oziroma stroški pridobitve kapitala.

Če je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila zanj določena na dan 1. junija 2012 s sistemom množičnega vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji stavek lahko davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča ob pridobitvi z listino o pridobitvi zemljišča.

Če je vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo izkazuje listina o odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost takega zemljišča ob upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost zemljišča ob odsvojitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila na dan odsvojitve določena zemljišču ob upoštevanju spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb.

Davčne stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo:

– 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto,

– 15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta, in

– 5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.

Davek odmeri davčni organ v rokih in na način, kot je določen za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v primeru odsvojitve nepremičnine.

Napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora zavezanec predložiti na obrazcu za napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčna obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o prodaji. Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum spremembe namembnosti.

Kazenske določbe

-Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.

 -Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

-Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.

 

DAVEK NA NEPREMIČNO PREMOŽENJE VEČJE VREDNOSTI

 Ta davek je uveden kot začasni ukrep, ki se bo odmerjal do vključno leta 2014. Davek se v letih 2013 in 2014 odmerja za obdobje enega leta, v letu 2012 pa za obdobje od 01. junija do 31. decembra 2012.

Z davkom na nepremično premoženje se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 1.000.000 eurov.

Za nepremičnine po prejšnjem odstavku se štejejo vse nepremičnine, razen nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter za javni namen.

Nepremičnine za industrijsko in poslovno rabo ter javni namen so stavbe in deli stavb, ki so v registru nepremičnin evidentirani z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102, 1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001, 1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010, 1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021, 1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017, 1274020 in 1274022, parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe in je njihova vrednost izračunana z modelom vrednotenja za pozidana zemljišča v skladu s predpisi množičnega vrednotenja nepremičnin, in parcele, ki so v registru nepremičnin evidentirane po namenski rabi kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča ali so javno dobro.

Davčni zavezanec

Davčni zavezanec za davek na nepremično premoženje je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnin.

V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni ali jih ni mogoče določiti, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. V primeru skupne lastnine se za potrebe tega zakona šteje, da so deleži skupnih lastnikov na skupni lastnini enaki.

Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.

Davčna osnova

Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

Davčna stopnja

Davčna stopnja se odmerja od davčne osnove v višini:

– 0,5 %, kadar znaša davčna osnova od 1.000.000 eurov do vključno 2.000.000 eurov,

– 1,0 %, kadar znaša davčna osnova nad 2.000.000 eurov.

Odmera in posebnosti glede plačila davka

Davčni organ odmeri davek na nepremično premoženje za tekoče leto na podlagi podatkov o nepremičninah, o lastnikih oziroma upravljavcih nepremičnin in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v registru nepremičnin, ter po davčni stopnji iz prejšnjega člena.

Davčni organ odmeri davek z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.

Organ, pristojen za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin, pošlje podatke o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih oziroma upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno in sicer najkasneje do 1. marca leta, za katero se davek odmerja.

Glede plačila v obrokih se smiselno uporabljata drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

DAVEK NA DODANO VREDNOST

Ne glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11 in 78/11) se v primeru, če primanjkljaj državnega proračuna za leto 2013 oziroma 2014 preseže 3 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: presežni primanjkljaj), splošna stopnja davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) v naslednjem letu poveča tako, da se zagotovijo dodatni prihodki državnega proračuna, s katerimi se krije presežni primanjkljaj predhodnega leta, vendar ne več kot za 3 odstotne točke.

Presežni primanjkljaj državnega proračuna za namene povečanja splošne stopnje DDV po tem zakonu ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov o realizaciji državnega proračuna po zaključnem računu za predhodno proračunsko leto na dan 28. februarja koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja DDV.

Povečanje splošne stopnje DDV iz prvega odstavka tega člena se zaokroži na 0,5 odstotne točke in velja od 1. aprila do 31. decembra koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja DDV.

Splošno stopnjo DDV v skladu s tem zakonom in prehodno ureditev za njeno uveljavitev določi vlada in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 15. marca koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja DDV.

Viri: -   DENAR, revija o davkih, št.413,

       -   Zakon za uravnoteženje javnih financ, URL 40/2012

Aktualno

Več naAktualno